Pisanje dnevnika je preteklost, čeprav jih imam še skrbno shranjene na policah. Tehnologija je tista, na kateri je vedno večji poudarek in z tem napredkom mislim, da bi težko našli še koga, ki bi dnevno, na roke zapisoval svoj dnevnik. Dostikrat se sprašujem kaj početi, ko je slabo vreme, dolgčas, ni nikjer nikogar...? Med brskanjem po spletu, naletiš na različne in nekatere prav zanimive bloge. Nekaj časa sem jih prebirala, se dostikrat vrnila na že prebrane objave in vedno bolj razmišljala v tej smeri, kaj ko bi se še sama lotila česa podobnega... In pri tem vprašanju se je čas ustavil. Čez nekaj časa pa sem začela razmišljati, kako se lotiti pisanja bloga in ali ima to kakšen smisel? Res sem rabila dolgo, da sem se opogumila in se trdno odločila, da se tega lotim in kar bo pač bo.
Vsakdo izmed nas lahko naredi korak... Nekateri prej, drugi kasneje... Zato ne čakaj in tudi ti stori korak naprej, pa tudi če bo ta majhen in nekoliko negotov, mogoče boš kmalu spoznal, da je bil tvoj prvi korak, ki si ga naredil ena nova, prijetna izkušnja zate.
Vsaka stvar ima svoj začetek.
