Vsi smo bili nekoč kot oni... majhna, neubogljena bitja brez skrbi. 

Pri otrocih ni majhnih korakov. Vse, kar storijo in naredijo, so velike stvari. Predvsem srca imajo večja kot mi - odrasli. Vanje spravijo vse, kar vidijo in vse, česar se zavedajo - tudi majhen kamenček, ki so ga opazili na cesti, listek z drevesa, poljubček kar-tako, mravljico ali črička, predvsem pa vse ljudi, ki so okoli njih ...

Če le imate možnost, opazujte majhne otroke, tiste nepotvorjene miške, ki še vse povedo, ki ne znajo lagati in se smejijo krivemu prstu ... in pomislite, da smo bili tudi mi nekoč takšni ... in smo lahko ponovno, samo dopustiti si moramo.